-
1 drugi
другой, инойпорядк. числ. второй(ostali) прочийdrug za drugim - один за другим, друг за другом -
2 second
I 1. ['sekənd] adjective1) (next after, or following, the first in time, place etc: February is the second month of the year; She finished the race in second place.) drugi2) (additional or extra: a second house in the country.) drugi3) (lesser in importance, quality etc: She's a member of the school's second swimming team.) drugi2. adverb(next after the first: He came second in the race.) drugi3. noun1) (a second person, thing etc: You're the second to arrive.) drugouvrščen2) (a person who supports and helps a person who is fighting in a boxing match etc.) sekundant4. verb(to agree with (something said by a previous speaker), especially to do so formally: He proposed the motion and I seconded it.) podpreti5. noun(a secondary school.) srednja šola- seconder- secondly
- secondary colours
- secondary school
- second-best
- second-class
- second-hand
- second lieutenant
- second-rate
- second sight
- second thoughts
- at second hand
- come off second best
- every second week
- month
- second to none II ['sekənd] noun1) (the sixtieth part of a minute: He ran the race in three minutes and forty-two seconds.) sekunda2) (a short time: I'll be there in a second.) trenutek* * *I [sékənd]nounsekunda; trenutek, kratek čas; music sekunda, drugi glas ali instrument; drugi razred; sekundant (pri dvoboju); kdor je drugi v čem; ocena, ki je prva za najboljšo; plural commerce blago druge, slabše vrste (zlasti moka in kruh)the second(-in-command) — namestnik poveljnika; drugi častnik na ladjithe second of May — 2. majthe second of exchange commerce duplikat menice, ki se izdaja zaradi večje varnostia good second — tekač, ki pride na cilj takoj za zmagovalcemto get a second university na izpitu dobiti oceno, ki je prva za najboljšoII [sékənd]1.adjectivedrugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljanat second hand — iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virovin the second place — na drugem mestu, drugičin the second place — na drugem mestu, drugiča second time — še enkrat, ponovnosecond to none — za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežensecond cabin — kabina 2. razredasecond mate nautical drugi častnik (na ladji)a second Napoleon figuratively drugi Napoleonsecond papers American končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvosecond storey American prvo nadstropje (v Angliji the first floor)second wind slang figuratively vrnitev močito come off second best — biti premagan, kratko potegnitito get one's second wind colloquially priti zopet k sebito play second fiddle figuratively biti v podrejenem položajuto take second place — biti drugi, zavzeti drugo mesto;2.adverbna drugem mestuto come second — priti kot drugi skozi cilj, biti drugiIII [sékənd]transitive verbpodpirati, podpreti predlog (govornika); pomagati; sekundirati (tudi figuratively), biti sekundant (pri dvoboju)to second words with deeds — besede podpreti z dejanji; transitive verb military oprostiti častnika redne dolžnosti za kake druge namene, prekomandirati; začasno premestiti (uradnika); intransitive verb sekundirati, pomagati -
3 every
['evri]1) (each one of or all (of a certain number): Every room is painted white; Not every family has a car.) vsak2) (each (of an indefinite number or series): Every hour brought the two countries nearer war; He attends to her every need.) vsak3) (the most absolute or complete possible: We have every reason to believe that she will get better.) vsak4) (used to show repetition after certain intervals of time or space: I go to the supermarket every four or five days; Every second house in the row was bright pink; `Every other day' means èvery two days' or `on alternate days'.) vsak (četrti dan itd.)•- everyone
- everyday
- everything
- everywhere
- every bit as
- every now and then / every now and again / every so often
- every time* * *[évri]adjectivevsakeach and every — prav vsak, brez izjemeevery bit, every whit — popolnoma, do skrajnostievery man for himself! — naj se reši, kdor se more!every once in a while — tu in tam, včasih, redkokdajevery right — polna, vsa pravica -
4 else
[els]adjective, adverb(besides; other than that already mentioned: What else can I do? Can we go anywhere else?; He took someone else's pencil.)- or else* * *I [els]adverbdrugje, drugače; še; razen tegawho else? — kdo še?where else? — kje (kam) še?how else? — kako še?II [els]adjectivedruginot anything, nothing else — nič drugegaIII [els]conjunctionsicer, če ne, drugačeget up (or) else you'll miss the train — vstani, če ne, boš zamudil vlak -
5 alternate
1. ['o:ltəneit] verb(to use, do etc by turns, repeatedly, one after the other: John alternates between teaching and studying; He tried to alternate red and yellow tulips along the path as he planted them.) menjavati2. [o:l'tə:nət] adjective1) (coming, happening etc in turns, one after the other: The water came in alternate bursts of hot and cold.) menjajoč se2) (every second (day, week etc): My friend and I take the children to school on alternate days.) vsak drugi•- alternation* * *I [ɔ:ltɜ:nit]1.adjective ( alternately adverb)izmeničen, vsak drugi;2.nounnamestnikII [ɔ:ltəneit]transitive verb & intransitive verb( with) vrstiti se, menjati (se) izmenjavati (se) -
6 day
[dei] 1. noun1) (the period from sunrise to sunset: She worked all day; The days are warm but the nights are cold.) dan2) (a part of this period eg that part spent at work: How long is your working day?; The school day ends at 3 o'clock; I see him every day.) dan3) (the period of twenty-four hours from one midnight to the next: How many days are in the month of September?) dan4) ((often in plural) the period of, or of the greatest activity, influence, strength etc of (something or someone): in my grandfather's day; in the days of steam-power.) v času...•- daybreak- day-dream 2. verbShe often day-dreams.) sanjariti- daylight- day school
- daytime
- call it a day
- day by day
- day in
- day out
- make someone's day
- one day
- some day
- the other day* * *[dei]noundan; obletnicaall day, all the day, all day long — ves danAmerican between two days — ponočislang call it a day — smatraj za opravljenoto give s.o. the time of the day — povedati komu, koliko je ura; pozdraviti gato have a day of it, to take a merry day of it — dobro se zabavati, uživatiif a day — natanko, nič več in nič manj odin the days of old — nekoč, prejevery other (third etc.) day — vsak drugi (tretji itd.) danone day or other — pred kratkim, nedavno, oni danto pass the time of the day — pogovarjati se, klepetatito know the time of day — biti buden, paziti, biti izkušen -
7 fortnightly
adjective, adverb (every fortnight: a fortnightly visit; He is paid fortnightly.) štirinajstdneven* * *[fɔ:tnaitli]1.adjectiveštirinajstdneven;2.adverbštirinajstdnevno, vsak drugi teden;3.nounštirinajstdnevnik -
8 every second week
((on or during) alternate weeks, months etc: He comes in every second day.) vsak drugi (...) -
9 several
['sevrəl] 1. adjective(more than one or two, but not a great many: Several weeks passed before he got a reply to his letter.) nekaj, več2. pronoun(some or a few: Several of them are ill; Of the eggs, several were broken.) nekateri* * *[sévrəl]1.adjective(vsak) posamezen; različen, individualen, posamičen, poedin; več (od njih), nekoliko, nekaj; archaic ločenjoint and several obligation — skupno in poedino jamstvo, solidarno jamstvoI met several members of the club — srečal sem, spoznal sem se z več člani klubawe took our several ways home — šli smo domov vsak po svoji poti;2.nounveč (od njih), nekateriI know several of them — več, nekatere od njih poznam -
10 one
1. noun1) (the number or figure 1: One and one is two (1 + 1 = 2).) ena2) (the age of 1: Babies start to talk at one.) eno leto2. pronoun1) (a single person or thing: She's the one I like the best; I'll buy the red one.) ta, tisti2) (anyone; any person: One can see the city from here.) kdorkoli3. adjective1) (1 in number: one person; He took one book.) en2) (aged 1: The baby will be one tomorrow.) eno leto3) (of the same opinion etc: We are one in our love of freedom.) edin•- one-- oneself
- one-night stand
- one-off
- one-parent family
- one-sided
- one-way
- one-year-old 4. adjective((of a person, animal or thing) that is one year old.) enoleten- all one- be one up on a person
- be one up on
- not be oneself
- one and all
- one another
- one by one
- one or two* * *I [wʌn]adjectiveeden, ena; edin, neki, enak, istione or two — eden ali dva, parone at a time — posamič, ločenothe one way to do it — edini način, kako to storitito be one too many for s.o. — biti malo pretežko za kogato be made one — poročiti se, biti združen v zakonuto make one of — pripadati komu (čemu), biti del koga (česa);II [wʌn]pronoun1.nekdo, kdo, kdorkoli;2.eden, en (namesto zaimka ali samostalnika: the little ŋ malček, the picture is a realistic ŋ slika je realistična);3.nedoločni zaimek ( one knows ve se);razno: one who — nekdo, kithe one who — tisti, kione so clever — nekdo, ki je tako pametenthat's a good one! — dobro je!, ni slabo!figuratively one in the eye — nekaj, kar boš pomnil; polten udarec (ki ga boš pomnil), spominekto land s.o. one — pritisniti koga, udaritithe Holy One, One above — bogthe evil one — hudič, satanIII [wʌn]nounpoedinec, eden, enathe all and the one — celotnost in edinost, vsi in vsak zaseall in one — skupaj, istočasnoone by one — posamič, drug za drugimone... the other — eden... drugiyou are a one! — ti si res čudak!to be at one with s.o. — strinjati se s komto be one up on s.o. — biti za malenkost pred komnumber one — kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist -
11 other
1.1) (adjective, pronoun the second of two: I have lost my other glove; I've got one of my gloves but I can't find the other (one).) drug2) (adjective, pronoun those people, things etc not mentioned, present etc; additional: Some of them have arrived - where are the others?; The baby is here and the other children are at school.) drug3) ( adjective (with day, week etc) recently past: I saw him just the other day/morning.) oni•2. conjunction(or else; if not: Take a taxi - otherwise you'll be late.) sicer- other than
- somehow or other
- someone/something or other
- somewhere or other* * *I [ʌðə]adjectivedrug, ostali, drugačenother than — razen, različenII [ʌðə]pronoun drugi, -ga, -goof all others — med vsemi, od vseh, pred vsemione from the other — posebej, narazensomeone or other — nekdo, že kdosome day ( —ali time) or other — nekega dne, kadarkoliIII [ʌðə]adverbdrugače ( than kot) -
12 manner
['mænə]1) (a way in which anything is done etc: She greeted me in a friendly manner.) način2) (the way in which a person behaves, speaks etc: I don't like her manner.) obnašanje3) ((in plural) (polite) behaviour, usually towards others: Why doesn't she teach her children (good) manners?) olika•- - mannered- mannerism
- all manner of
- in a manner of speaking* * *[maenə]nounnačin; nastop, stil; plural običaji, šege; plural obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja; archaic vrstaafter ( —ali in) this manner — na tak način, takoto the manner born — kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva takgood manners — lepo vedenje; olikain a singular manner — čudno, nenavadnoother times, other manners — drugi časi; drugi običaji -
13 dan
день м.(čas 24 ur) сутки ж. мн.ves dan - весь день, целый деньdober dan - здравствуйте!vsak dan - каждый день, ежедневноdva, tri dni - двое, трое сутокdan na dan - день за днём, день за деньnekega dne - однажды, разspraviti na dan - открыть, обнаружить, раз-облачйгьpriti na dan - открыться, обнаружитьсяtja v en dan - без расчёта, без толкуle na dan - z besedo - скажи(те) только! -
14 take
(to take or keep (someone) as a hostage: The police were unable to attack the terrorists because they were holding three people hostage.) imeti koga za talca* * *I [téik]transitive verb1.vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti, military ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)pitito take advice — vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati seto take one's bearings marine izmeriti (določiti) svoj položaj, figuratively ugotoviti, pri čem smoto take the bull by the horns — zgrabiti bika za rogove, figuratively spoprijeti se s kom (čim)shall we take our coffee in the garden? — bi pili kavo na vrtu?to take the chair figuratively prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)to take s.o.'s eye — pritegniti pozornost kake osebeto take the lead — prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprejto take s.o.'s measurements — vzeti komu mere (o krojaču)I take the opportunity to tell you... — izkoriščam priliko, da vam povem...to take (holy) orders ecclesiastic biti posvečen, ordiniranto take a part — prevzeti, igrati vlogoto take in bad part — zameriti, za zlo vzetito take poison — vzeti strup, zastrupiti seto take s.o. prisoner ( —ali captive) — military ujeti kogato take 3000 prisoners military ujeti 3000 sovražnikovto take s.o. for s.tiv. adjective slang izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz kogato take s.o. stealing — zasačiti koga pri tatviniI take his statement with a grain of salt — njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)to take by storm ( —ali assault) — zavzeti, osvojiti z jurišemto take a bit between teeth figuratively odpovedati poslušnostto take s.o.'s temperature — (iz)meriti komu temperaturoto take a ticket — vzeti, kupiti vozovnicoto take the train (a taxi, a tram) — peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)to take s.o. unawares — presenetiti kogato take the trouble of doing s.th. — vzeti si trud in napraviti kajto take the veil religion iti v samostan, postati nunato take the right way with s.o. — lotiti se koga s prave strani, na pravi načinto take a poor view ( —ali a dim view) of — ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o;2.odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgatito take s.o. home — odvesti koga domovwhere will this road take us? — kam nas pelje ta pot?he was taken hence — umrl je;3.dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, staknitito take cold — dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehladto take an infection — okužiti se, inficirati seto take s.th. as a reward — dobiti kaj kot nagradoto take a (mean) advantage of s.th. — (grdo) izkoristiti kajto take s.th. under a will — dobiti (podedovati) kaj po testamentu;4.vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potrebenit took me ( —ali I took) 5 minutes to reach the station — potreboval sem ɜ minut, da sem prišel do postajeit would take a strong man to move it — potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknilwhich size in hats do you take? — katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?it takes two to make a quarrel — za prepir sta potrebna dva;5.občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napravitito take the consequences — nositi, prevzeti poslediceto take a fall adjective slang nositi poslediceto take a loss — (pre)trpeti, imeti izguboto take offense — biti užaljen, zameritito take pity on s.o. — občutiti (imeti) usmiljenje za kogato take umbrage — sumničiti, posumitito take great pleasure in s.th. — imeti veliko veselje za kaj, uživati v čemare we going to take it lying down? — bomo to prenesli, ne da bi reagirali?these troops had taken the brunt of the attack — te čete so doživele glavni sunek napada;6.očarati, prevzeti, privlačitito take s.o.'s fancy — ugajati, prikupiti se komuwhat took him most was the sweetness of her voice — kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu;7.razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjetiI take it that... — to razumem tako, da...shall I take it that... — naj to razumem (naj si to razlagam), da...?then, I take it, you object to his coming — torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišelas I take it — kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)do not take it ill if I do not go — ne zamerite mi, če ne gremwhom do you take me for? — za koga me (pa) imate?to take s.o. for a fool — imeti koga za norcato take s.th. for granted — vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevnoto take as read politics juridically smatrati za prebrano (zapisnik itd.)may I take the minutes as read? — smem smatrati, da je zapisnik odobren?;8.zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočitito take earth hunting zbežati v luknjo (o lisici), figuratively umakniti se, skriti sehe took the bush — zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hostothe horse took the hedge with the greatest ease — konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto;9.fotografirati; skrbeti (za)he took me while I was not looking — fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugamhe insisted on being taken with his hat on — na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavito take views — delati (fotografske) posnetke, fotografiratishe took her mother in her old age — skrbela je za mater v njeni starosti;10.intransitive verbuspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv; botany prijeti se, uspevati, ukoreniniti se; technical prijeti; prijeti se (o barvi); medicine učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti; photography fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se; colloquially biti prizadetto take as heir — prevzeti dediščino, nastopiti kot dedičPosebne zveze:to take into account ( —ali consideration), to take account for — vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunatito take aim at military meriti, ciljati nato take the air — iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronautics dvigniti seto take breath — zajeti sapo, oddahniti sithis takes the cake! slang to je pa že višek!to take care — biti oprezen, pazitito take charge of — prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvoto take one's chance — tvegati, upati seto take s.o. into one's confidence — zaupati se komu, zaupno povedati komu kajto take under consideration — vzeti v pretres, v presojodeuce take it! — vrag vzemi to! k vragu s tem!to take effect — učinkovati, imeti učinek, uspeh; juridically stopiti v veljavoto take exception to ( —ali at, against) — grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitketo take evasive action slang izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)to take s.o.'s evidence juridically zaslišati kogato take one's farewell — vzeti slovo, posloviti seto take to heart — vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti seto take hold of — prijeti, zgrabitito take issue with — ugovarjati, nasprotovati, biti protito take it (on the chin) slang požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)take it or leave it! — vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!to take a journey — potovati, iti na potovanjeto take kindly to s.o. — čutiti nagnjenje do koga, marati kogato take leave of — vzeti slovo od, posloviti se odto take liberties — preveč si dovoliti, biti predrzento take one's life in one's hand — tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kockoto take the measure of s.o.'s foot — vzeti mero za obutev, figuratively premeriti sposobnosti, moči kake osebeto take the minutes — pisati, voditi zapisnik (seje itd.)to take notice colloquially opazitito take notice of — vzeti na znanje, upoštevatito take no notice of — ne upoštevati, ne se meniti za, ignoriratito take in ( —ali to) pieces — narazen (se) dati, razstaviti (se)to take part in — udeležiti se, sodelovati vto take a ride — pojezditi; peljati se (z vozilom)to take rise — izvirati, nasta(ja)tito take shape — dobiti obliko, (iz)oblikovati seto take the rough with the smooth figuratively vzeti življenje takšno, kakršno jeto take short — presenetiti, zalotitito take to s.th. like ducks to water — takoj se vneti (ogreti) za kajto take to task — poklicati na odgovornost, grajati, oštetito take the time from s.o. figuratively točno se ravnati po komtake it easy! — ne razburjaj se!I am not taking any colloquially hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maramto take the water marine izplutito take the wind out of s.o.'s sails figuratively preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrteto take wine with s.o. — nazdraviti komuto take upon o.s. an office — prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)that walk did take it out of us! — ta sprehod nas je zares zdelalto take s.o. at his word — koga za besedo prijetiII [téik]nounvzetje, odvzem; ulov (rib); hunting plen, uplenitev; prejemek, iztržek, izkupiček, inkaso (v gledališču, na koncertu itd.); film, televizija, posnetek scene, scena; British English zakup, zemlja v zakupu; šah odvzem (figure)he is very proud ot his take — zelo je ponosen na svoj plen, na to, kar je ujel (ulovil)
См. также в других словарях:
drúgi — a o štev. (ū; drugi pomen ȗ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h; 14h /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dán — dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi: rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
èn — êna o stil. ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strán — í ž (ȃ) 1. s prilastkom vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora: desna, prazna stran ceste; leva stran dvorane; ena stran hiše je bila ob bombardiranju porušena / leva stran vrat je zastekljena levo krilo //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rúnda — e ž (ȗ) 1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje 2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načín — a m (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje: to je najboljši način za rešitev tega problema; ima poseben način govorjenja, pisanja; izbrati primeren način za kaj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okús — a m (ȗ) 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh // značilnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pót — 1 a m, mn. póti m in póta s, rod. mn. pótov; dv. póta m in póti s (ọ; pọ̑ta) 1. star. pot ž: a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika